Analiza tekem v 2. krogu končnice - Divisional playoffs

Divisional Playoffsi so končani in spet sem pravilno napovedal vse štiri zmagovalce, še sam težko verjamem da se mi je posrečilo. Dve tekmi sta bili zelo izenačeni prav do konca, tudi na preostalih dveh pa je bilo kar dolgo časa napeto.

Zopet se veliko govori o sodnikih, kar je škoda, saj so igro po mojem mnenju še bolj zaznamovali podajalci, ki bi morali biti v ospredju. Hočeš nočeš se ameriški nogomet vrti okoli njih, praktično v vsaki akciji dobijo žogo v roke  (vsaj za kratek čas da jo predajo in še pogosteje ko podajajo), zato so med vsemi igralci na igrišču najbolj zaslužni za zmage in poraze. Poglejmo torej kako so se QB-ji in njihove ekipe odrezale ta teden.

Baltimore @ New England           31 - 35 Že prva sobotna tekma nikakor ni razočarala. Nasprotno, videli smo pravo klasiko s številnimi preobrati, spektakularnimi akcijami in napetim koncem. Patriotsi so se dvakrat vrnili po zaostanku 14-ih točk in to s pomočjo številnih trikov. Tekmo so sicer sijajno odprli Ravensi, QB Joe Flacco (skupno 4 TD podaje, 292y, 2 INT) je igral kot v transu ali bolje rečeno kot na prejšnjih playoff tekmah. Vodil je dva driva za touchdown, ki ju je zaključil zs podajama na Kamarja Aikena in Steva Smitha Sr. za 9 oz. 19 jardov. Dobro je šlo tudi tekaču Forsettu,ki je skupno zbral 129 jardov v 24 tekih. Zdelo se je, da so domači v hudih težavah, a so se hitro pobrali. Tom Brady je junaško zaključil TD drive s tekom za 4 jarde. Obramba je nakako zaustavila nalet Ravensov in v drugi četrtini je nov pohod domači podajalec zaključil z natančno podajo za 22 jardov dolg zadetek do Dannyja Armedole. Ko se je zdelo, da bo že pred polčasom preobrat popoln, je Brady naredil veliko napako in na lastni polovici vrgel prestreženo žogo direktno v roke linbackerja Daryla Smitha. Flacco je napako hitro kaznoval s svojo tretjo touchdown podajo, tokrat na tight enda Owena Danielsa z 11 jardov, tako da so na polčas gostje odšli s prednostjo 21-14. V drugem polčasu so Ravensi nadaljevali kjer so ostali, metodično premaknili žogo po igrišču do linije enega jadrda in nato kljub kazni za 15 jardov uspeli doseči TD. Šlo je seveda za novo podajo Flacca, na tekača Forsetta v t.i. screen-playu za 16 jardov. Novo vodstvo za 14 se je zdelo težko ulovljivo. Toda Patriotsi so se briljantno vrnili. Najprej je seveda udaril Gronk z nekaj ujetimi podajami nato še TD-jem s 5 jardov, novo izenačenje pa je prinesla sijajna trik akcija s sredine igrišča. Brady je podal v stran in nazaj do lovilca uliana edelmana, ki je imel tako možnost za podajo naprej na drugega lovilca Armedolo, ki je nato le še sam stekel v končno cono. Odlična akcija in eksekucija, ki je presenetila nasprotnike. Edelman je sicer na kolidžu igral kot podajalec, a v NFL podaje ni vrgel že od leta 2008.  A drama se tu ni končala. Ravensi so bili blizu novega touchdowna, a zadovoljiti so se morali s strelom za 3 točke Tuckerja s 25 jardov. Patsi so nato, tako kot v nekaterih prejšnih akcijah z nekonvencionalnimi postavitvami v napadu (le štirje igralci napadalne linije, zamenjane vloge med WR, TE, RB in igralci linije) zmedli nasprotnika in dosegli še en TD. Trener Baltimora John Harbough je že pred tem izgubil živce in se pritoževal pri sodnikih, a nič ni pomagalo. Kolikor sam razumem, je vse kar so počeli domači dovoljeno, čeprav je na meji. Vsekakor so se dobro pripravili in presenetili nasprotnike. Odločilni TD je bil sicer lepa podaja Bradyja za 22 jardov na lovilca Brandona LaFella, a stem tekma še ni bila končana. Joe Flacco je imel možnost, da zopet postane junak, marširal je proti končni coni, a očitno mu peta TD podaja ni bila usojena. Malo na silo je slabi dve minuti pred koncem skušal vreči za zadetek, nekoliko zgrešil in Duron Harron je prestregel podajo. Patriotsi so trikrat pokleknili in puntali, Ravensi vmes klicali time out, tako da sta ostali 2 sekundi za 55 jardov dolgo 'Hail-Marry'' podajo, ki ni obrodila sadov. Trener Bill Belichick in 'Terrific Tom' (skupno 3 TD podaje, 367y, INT in TD po tleh) upravičeno slavita novo veliko zmago. Najbolj nenavadno pri vsem tem pa je, da so Patriotsi dobili tekmo brez teka v drugem polčasu, saj so se omejili le na podaje in uspeli.

Carolina @ Seattle            17 - 31 V skladu z mojimi pričakovanji, je Carolina tri četrtine držala korak s Seahawksi, saj so zaostajali le 14-10. Solidno so tekli in zaustavljali tek in držali nizek, aktiven rezultat. Po zraku jim je uspevalo ravno dovolj da so bili zraven (ujeta TD podaja odličnega WR novinca Kelvina Benjamina), a zares se niso uspeli razigrati. Je pa to v zadnji četrtini uspelo domačemu podajalcu Russlu Wilsonu, ki je ekipi pomagal do desetih točk (FG Hauscke s 27  in podaja na Luka Willsona za zadetek s 25 jardov), skupno je zbral 268 jardov in 3 TD podaje. Carolina je zapretila, prišla na rob končne cone domačih, a Kam Chancelor je prestregel podajo Cama Newtna (246y, 2 TD, 2 INT) in jo vrnil 90 jardov za zadetek. Panterji so ko je bila tekma že odločena le še omilili poraz. Na koncu torej precej zanesljiva zmaga branilcev naslova, ki igrajo odlično obrambo, podajalec Willson v pravem trenutku vedno povleče pravo potezo, imajo pa tudi tekača Lyncha, ki lahko odloči tekme z brutalnim tekom - tokrat ni bil najbolj razpoložen, a je ob koncu z nekaj dobrimi teki pomagal narediti razliko. Vsekakor so za moje pojme favoriti da ubranijo naslov -  bili bi prvi po Patriotsih v letih 2003/4, ki bi jim to uspelo.

Dallas @ Green Bay            21 - 26 Velika zmaga Packersov, ki so začeli dobro, nato v prvem polčasu igrali slabo in se v drugem pobrali. Žal se po tekmi govori o odločitvi sodnikov (do nje še pridem) in ne o izjemni predstavi MVP-ja lige.  Aaron Rodgers je s poškodovano mečno mišico v prvem polčasu izgledal dokaj slabo, zgrešil je nekaj metov, zbral le 90 jardov, še pri TD podaji za 4 jarde do Quarlessa je šepal. Cowboysi so na TD odgovorili z dvema dolgima maršoma za zadetek. Demarco Murray je tekel, Tony Romo pa učinkovito podajal (med drugim touchdown podaji na FB Cluttsa z 1 jarda in 38 jardov na WR Williamsa). Domačim ni več uspelo ogroziti nasprotnikovega gola, gostje pa so imeli priložnost da prednost povečajo na 10. Toda zgrešili so dolg FG in v zadnjih 40 sekundah se je Rodgers prebudil in na drugi strani igrišča omogočil 40 jardov dolg FG Crosbyja za 14-10.  Tudi drugi polčas je Rodgers sicer začel nekoliko zadržan in po predani žogi so Kavboji poskušali teči in Murray je imel odlično priložnost za dolg tek, a mu je Julius Peppers v zadnjem trenutku zbil žogo iz rok in Packersi so dobili novo priložnost. Rodgers je nato kljub poškodbi zaigral kot prerojen (tekmo je zaključil s 316 jardi in 3 TD podajami), bil je malo bolj mobilen kot v prej in veliko bolj natančen. V prvem poizkusu mu je TD sicer preprečila kazen T.J. Langa za 15 jardov v prerivanju, tako da so Packersi z novim FG zgolj zmanjšali razliko na 1 točko. Nato je še en dober drive Cowboysev zaključil DeMarco Murray z 1 jarda za nov TD in navijači Packersov smo bili upravičeno zaskrbljeni. Takrat je na veliko sceno stopil novinec, lovilec WR Davante Adams, ki je natančno podajo Rodgersa po sredini z odličnim tekom spremenil v 56 jardov dolg touchdown. Razlika je bila zopet eno točko, na uri pa le še 15 minut – začetek četrte četrtine. Obramba Packersov je hitro zaustavila napad Cowboysev in Aaron je dobil žogo na lastni polovici. V napadu so prešli v formacijo brez tekačev, občasno se je le lovilec Randall Cobb postavil na to pozicijo. Rodgers je bil nezgrešljiv in nanizal 9 zaključenih podaj zapored, ena izmed njih je bila fenomenalna žoga na TE Richarda Rodgersa v zelo majhen prostor med dvema branilcema za 13 jardov. Podaja za 2 točki namesto strela za 1 po TD nato ni uspela in Packersi so povedli za 5 (26-21). To se je izkazalo kot končni rezultat, a pred tem se je zgodilo še veliko. Dallas se je podal v napad za ponovno vodstvo 9 min pred koncem in se počasi prebil na polovico Green Baya. Na 32 jardih so se zaustavili in na vrsti je bil 4. poizkus za 3 jarda. Trener Jason Garrett se je pogumno in pravilno odločil za tveganje, Romo (skupno 191y, 2TD) je zaradi blitza obrambe hitro podal dolgo žogo na prvega lovilca Deza Brayanta. Dez je spektakularno preskočil branilca Shieldsa (le-ta je bil v odličnem položaju a je pri odrivu zamudil) ter se z žogo v rokah opotekel do 1 jarda, kjer mu je jajčasto usnje za trenutek padlo iz rok in zadelo travnato (blatno) površino 'zamrznjene tundre' na Lambeau Fieldu. Na prvi pogled smo vsi mislili, da je žogo ujel čisto in to so dosodili tudi sodniki. Domači trener Mike McCharty se ni strinjal, vrgel rdečo zastavico in po ogledu posnetkov so sodniki spremenili odločitev. Packersi so dobili žogo 4 minute do konca s priložnostjo da pokurijo uro in zmagajo. Problem je, da mnogi še vedno mislijo, da je bila žoga ujeta in da so bili Cowbojsi oropani, kar pa preprosto ne drži. V pravilih piše, da mora igralec zaključiti proces lovljenja žoge med padanjem na tla, kar Brayntu ni uspelo. Podobne odločitve so se že zgodile, a nobena v tako velikem trenutku. Pravilo morda ni najbolj posrečeno, a takšno je in bilo je uporabljeno. Sam osebno proti pravilu niti nisem nastrojen, saj menim, da mora lovilec žogo obdržati v rokah ves čas – ostala pravila mu tako ali tako pomagajo pri tem, obrambni igralci pa so zelo omejeni pri pokrivanju. Kakor koli, v zadnjih štirih minutah so Packersi zadržali žogo. Eddie Lacy (skupno 101 jard) je tekel, Rodgers (#12) pa dvakrat pretvoril podaje v nov prvi poizkus. Enkrat na junaka Adamsa, drugič na Randalla Cobba (#18), ki je odločilno podajo čudežno ujel po tem ko se je odbila od prstov branilca Dallasa na liniji pred Rodgersom. Sledili so še trije pokleki in zaslužena zmaga Packersov. Kakšna tekma, od napetosti sem izgubil kakšen teden ali mesec življenja!

Indianapolis @ Denver              24 - 13 Na zadnji tekmi so videli dokončno menjavo generacij med nekdanjim in sedanjim podajalcem Coltsev. Andrew Luck je igral zelo dobro, naredil sicer nekaj napak (265y, 2 TD, 2 INT), a popeljal svojo ekipo do zmage v gosteh. Peyton Manning še devetič zapušča končnico v prvi odigrani tekmi. Tokrat njegove podaje niso bile prave, poškodbe in leta so ga očitno načela in bilo ga je mučno gledati. Zbral je 211 jardov in TD, a zaključil le 26 od 46 podaj, večino zelo kratkih.  V prvem napadu je sicer vse teklo kot po maslu in Broncosi so povedli 7-0. Od takrat naprej se je v napadu ustavilo, v obrambi pa je imel velike težave CB Aqib Talib, ki je bil večkrat kaznovanj zaradi vlečenja in oviranja, lovilec T.Y. Hilton pa ga je nekajkrat tudi nasmodil. Tekma se je prelomila v tretji četrtini, ko so Coltsi dosegli TD (15 jardov dolga podaja na Nicksa), Denver pa v napadu ni zmogel priti čez sredino. Danes (ponedeljek) je že odjeknila novica, da se trener John Fox poslavlja, glavno vprašanje pa je, če ima Manning v sebi še moč za še eno sezono ali celo naskok na Superbowl. Glede na videno v nedeljo, bi jaz rekel, da ne. Vsekakor so špekulacije o upokojitvi legendarnega podajalca vse glasnejše.